Naši člani aktivno sodelujejo v molitveni skupini, pri dežurstvih v cerkvi, pripravi praznovanj in kot animatorji. Ob praznikih in posebnih priložnostih se vključujemo v pripravo evharistije, molitev in čaščenje. V decembru organiziramo pletenje adventnih venčkov in miklavževanje.

Veselimo se vsakega novega duhovnega poklica in spremljamo brata Igorja na njegovi poti. Sodelovali smo pri slovesnih zaobljubah, diakonskem posvečenju in že začeli priprave na novo mašo. Ostaja nam še veliko izzivov za prihodnje delo, predvsem z vključevanjem laikov v bogoslužje.

Andrej Trost

Vsi, ki ste pripravljeni eno uro v tednu preživeti v cerkvi, se nam lahko pridružite. Zagotovite si svojo uro dežurstva. To pomeni, da imate neko stalno uro (npr. ponedeljek ob 10.00-11.00), v kateri boste gotovo prisotni v cerkvi. Glavno je, da cerkev ni prazna, saj bi lahko prišlo do kraje... Želimo, da bi bila cerkev ves dan na voljo tistim, ki so potrebni božje bližine in tistim, ki bi si našo cerkev radi le ogledali.

Za več informacij poklicite v župnišče in povprašajte po adoraciji v cerkvi ali pokličite gospo Simono 031 691-558!

• Pomemben je že prihod k ambonu. Če bralec na poti prečka oltar, se ustavi in obrne proti oltarju in srednje globoko prikloni. Poklek ni potreben. Ob prvem koraku bralca si ljudje že ustvarijo mnenje. Razpoloženje, ki je v bralcu, uravnava njegov korak in držo telesa. K ambonu pristopi s ponižnostjo v srcu in z dostojanstvenim korakom.
  
  
• Ko pride bralec pred ambon, je priporočljivo, da z očmi preleti besedilo in vzpostavi stik z Božjo besedo, počaka, da verniki sedejo (zlasti pri prvem berilu) in s pogledom vzpostavi stik s poslušalci. Zatem pa trenutek tišine, ki poveča zbranost.
  
  
• Bralec najprej prebere samo podnaslov (Berilo iz …), potem pa še odlomek iz Svetega pisma. Naslov in številka berila (Prvo berilo, …) ne predstavljata Božje besede in služita le kot informacijo bralcu pri pripravi na branje, zato ju ne prebere.
  
  
• Bralec mora poskušati dojeti sporočilo odlomka. Da bodo sporočilo razumeli tudi poslušalci, mora odlomek prebrati tako, da bo razumljiv. Zato je potrebno besedilo razčleniti v vrednostne razrede: bistveni del besedila, pomemben del besedila in manj pomemben del, dodatki.
  
  
• Pomembno je, da branje ni preglasno niti pretiho. Pri glasnem branju je potrebno paziti na razločnost in razumljivost. Razločnost zadeva izreko, razumljivost pa smisel. Glas naj bo naraven, bralec naj ga ne spreminja ali ponareja. Poskrbeti je potrebno za dognanost govorice celotnega obraza, posebej ustnic in oči, ki naj jih bralec večkrat upre v navzoče, da z njimi vzpostavi povezavo.
  
  
• Po končanem branju odlomka bralec pogleda poslušalce, trenutek tišine in izreče zaključno besedo: »To je Božja beseda ali Poslušali smo Božjo besedo, ipd.» nato počaka, da verniki odgovorijo, se počasi obrne in se vrne na svoje mesto. Če na poti prečka oltar, se srednje globoko prikloni in nadaljuje pot. Pri prečkanju oltarja ne poklekamo.
  

Še je živ spomin na prihod Sv. Miklavža...

Graditev družbe, ki temelji na solidarnosti, si je slovenska Cerkev na zadnji sinodi postavila kot eno izmed prednostnih nalog. Tako krščanska skupnost kot posamezni vernik naj svojo vero izpričujeta tudi z dejanskimi dobrodelnimi dejanji. V naši župniji je priložnosti za tako delo veliko: mnogo je ostarelih, bolnih, osamljenih, žalostnih, potrtih, odvisnih od mamil, predvsem pa od alkohola, mnogo je razbitih družin, ljudi v duševnih stiskah, revnih. Vsi ti potrebujejo našo pomoč, morebiti samo dobro besedo, samo čas, da jih poslušamo in jim svetujemo, da jih obiščemo na domu ali da jim pomagamo iz finančnih zagat. Služenje drugim, izkazovanje dejanj ljubezni tistim, ki so ljubezni potrebni, bogati tudi nas, zbliža nas z Bogom. Sv. Janez pravi, da samo tisti, ki pozna Boga, pozna ljubezen.

V naši župniji je v okviru karitas že nekaj časa uspešno delovala le skupina za pomoč starejšim in bolnim, ki je nadaljevala s svojim karitativnim delom vse preteklo pastoralno leto. Z obujanjem druge karitativne dejavnosti pa smo pričeli v začetku preteklega pastoralnega leta. Izmed članov župnijskega pastoralnega sveta se nas je sedem odločilo za delo v karitativni dejavnosti. Bili smo kar dejavni, saj smo reševali probleme in koordinirali delo na enajstih sestankih. Najprej je bilo potrebno urediti in opremiti prostor, namenjen tej dejavnosti, tako da je primeren za shrambo ter razdeljevanje hrane in oblačil, ki se vrši vsako drugo in četrto sredo v popoldanskem času. Nekaj prosilcev pomoči smo obiskali tudi na domu, da bi se seznanili z dejanskimi potrebami. Na dan sv. Štefana in na velikonočni ponedeljek smo oskrbovancem doma za starejše na Koleziji pomagali k udeležbi sv. maše. Sodelovali smo tudi pri pripravi kosila za brezdomce in invalide na veliki četrtek v trnovskem župnišču. Na nedeljo služenja smo člani karitativne skupine skupno s s. Terezo pomagali pri prevozih v cerkev, sodelovali pri bogoslužju in organizirali zakusko za starejše in invalidne v naši župniji. Tudi pri kosilu za ljubljanske klošarje na god sv. Vincencija je sodelovala karitativna skupina. Finančno smo omogočili letovanje v Portorožu eni družini in eni šolarki. Kar pri nekaterih od teh akcij so pomagali še drugi prostovoljci, predvsem pa prostovoljke. Njim in sodelavcem komisije za karitativno dejavnost naj dobri Bog obilo povrne.

Pri karitativnem delu v naši župniji potrebujemo nove prostovoljce. Pridružite se nam, poživite naše delo z novimi idejami, opozorite nas na vse, ki potrebujejo kakršno koli pomoč in nas po svojih močeh finančno podprite. Jezusove besede »Karkoli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« naj nas vzpodbujajo, da bomo pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Ko se bomo poslavljali s tega sveta, bomo s seboj odnesli samo svoja dobra dela, vse drugo bo ostalo tukaj. Udejstovanje pri karitativnem delu je vsekakor priložnost, da si jih naberemo čim več.