|
| | Miklavž 2009 |
Sveti Miklavž v Trnovem
Takole je sveti Miklavž prišel v dom Janeza Krstnika, kjer so ga pričakali otroci.
Pozdravil je gospoda župnika in ministrante
in se ob spremljavi angelčkov in enega parkeljčka posvetil otrokom
Gospod župnik se mu je po opravljenem obisku otrok prav lepo zahvalil.
Kot rečeno, je Miklavžu pomagala ekipa angelčkov, katerim je malo ponagajal parkeljček
seveda pa je bila tu tudi širša ekipa, ki je pripravila vse potrebno za prijazen sprejem Miklavža in otrok
|
| Pogovor dveh otrok v trebuhu |
Spodnji pogovor je zelo podoben našim medsebojnim pogovorom:
Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
- A verjameš v življenje po rojstvu?
- Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj
zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
- To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno
življenje izgledalo?
- Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova
hodila in jedla z lastnimi usti.
- To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla
z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po
rojstvu ni življenja.
- Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu,
nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
- Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča.
Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem
okolju.
- No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v
vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
- MAMA? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
- Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje
sploh ne bi obstajala.
- Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne
obstaja!
- Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva,
kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z
rojstvom pravzaprav šele začne.
Vam je dalo kaj misliti....
Kako isti smo tudi zdaj ... in nekateri ne verjamejo, drugi pa....
|
| Zakaj imate duhovniki toliko proti noči čarovnic? |
Pogosto postavljeno in ob prazniku Vseh svetih vsako leto aktualno vprašanje:
Zakaj imate duhovniki toliko proti noči čarovnic? Ali ni lepo,
ko
starši skupaj s svojimi otroki izrezujejo in krojijo buče ter
tako
preživijo nekaj časa skupaj? Ali pa vas ta skupaj preživeli
čas
moti? Ali nas hočete oropati vsakega veselja? (Simona M.)
Draga gospa, ne gre za nobeno omejevanje družinskega veselja.
Gre za
to, kaj je pametno. »Skupaj preživeti čas« ni v vsakem primeru
dober. In ta, ki ga omenjate, prav gotovo ni. Vidim, da izvora
praznika ne poznate, zato vam bom skušal vsaj nekoliko pojasniti
današnjo zmedo.
Preberite, kaj mi je po medmrežju poslal zelo znani, sveti duhovnik:
»Ali veš, da je morala pri starih Keltih vsako leto na dan
/halloween/ ena družina v vasi darovati svojega otroka
v ognju, da
bi s tem umirili hude duhove? Otroka so živega zažgali, ostanke
pa
položili v izdolbeno repo ali bučo, na katero so izdolbli strašljive
dele obraza!«
Sprašujem vas, ali se vam zdi primerno ohranjati spomin na ta
grozljiv običaj, se ob takih spominih zabavati ob svojih živih
zdravih otrocih?!
V 5Mz 18,10 Bog prepoveduje sežigati (moriti) otroke: /»//Naj
se ne
najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju!«/
Mislim da je - ne le za kristjane, ampak za vsakega človeka, ne
glede na veroizpoved ali neizpovedovanje vere - neprimerno obujati
spomin na ta poganska grozodejstva. Čarovniki/ce so zahtevali
žrtvovanje, sežiganje živih otrok; od tod – noč čarovnikov/nic.
Čudno, da v vrtcih in šolah otrokom ne povedo resnice.
Na Irskem je morala vsaka vas žrtvovati v ognju enega otroka.
Vsaka
družina je zato v tej noči doživljala velik strah. Nihče ni
vedel,
koga bodo čarovniki izbrali. To se je dogajalo vsako leto, dokler
ni
prišlo krščanstvo. Spreobrnjenje k Jezusu je rešilo otroke.
Zaradi teh dejstev velja središčna pozornost v tej noči
čarovnikom/cam, ker so zahtevali žrtvovanje otroka, okultnemu
in
strahu.
Sveto pismo pozna človekov strah in njegov izvor. Zato hoče človeka
osvoboditi.
Rim 8, 15: /Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli
v
strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo:
»Aba, Oče!«/
2 Tim1,7:/ »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči,
ljubezni in razumnosti.«/ Strah torej ne prihaja od Boga, ampak
od
njegovega nasprotnika.
V času noči čarovnic se otroci oblačijo v hudiče, čarovnice,
zlobne
figure iz grozljivk, satanistične heavy metal glasbenike.
Če sodelujemo pri praznovanju noči čarovnic – hočemo ali nočemo
-
pomeni, da praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pove, da
ne
verjamemo popolnoma, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo,
mirom. Zanemarja se Božja beseda, ki pravi, naj nimamo nič opraviti
z nobeno obliko okultizma. V 2 Krn 33, 6 očita Bog človeku:
/»//Svoje sinove je žrtvoval v ognju v Ge Ben Hinómu. Vedeževal
je,
vražaril in čaral, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj;
storil je veliko takega, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, da bi
ga
jezil.«/
V 1 Tim 4,1 pa sv. Pavel kot prerok vidi v prihodnost: »Duh izrecno
pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in
se
vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov.« Davno prej sporoča
psalm 106,37: »/Darovali so svoje sinove in svoje hčere
demonom./*«**
Namesto tega, kar nam hoče prinašati noč čarovnic, bi morali
storiti
vse, kar zmoremo, da bi sporočali to, kar res verujemo: da kristjani
ne živimo v strahu, ampak v Božji ljubezni, da se razlikujemo
od
sveta, ker nočemo nasedati zlu, in da se na dan vseh svetih
pripravimo povsem drugače, duhovno, ne pa s poganskim praznikom
čarovnic, ki hoče nadomestiti praznik zveličanih – vseh svetih.
Praznik čarovnic je praznik pogubljajočih.
Vprašajmo se s svetim Pavlom: 2 Kor 6: »/Kaj imata namreč skupnega
pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo?
Kakšno
je soglasje med Kristusom in Beliárjem? V čem se Božje svetišče
strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor
je rekel
Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil;/ jaz bom njihov
Bog in oni bodo moje ljudstvo.«
Krivdo za duhovni razvrat, debato o tem lahko beremo tudi na forumu
RKC, nosimo predvsem uradni oznanjevalci Cerkve, če ne poznamo
duhovnih tokov danes. Eni nas vodijo k delom teme, drugi k izvirom
Luči. In to je treba znati razločevati. Če danes človek ne
razločuje, kaj je Kristusovo in kaj Beliárjevo, dela ljudem samo
škodo, ker ne more razločevati med ravnim in krivim, lahko svetuje
in sam počne napačno. Če otroci ali starejši praznujejo s silami
teme noč čarovnic, ali kličejo duhove … bodo gotovo kmalu izgubili
»duhovni imunski sistem« in tako prišli pod vpliv temnih sil
ter
zapustili vero.
Psalmist se sprašuje: »/Ko se rušijo temelji reda, kaj more
storiti
pravični/« (Ps11,3)* *?! Poglabljati se mora v Evangelij, moliti
in
ne kloniti, iti le za Jezusom, ki je Pot, Resnica in Življenje.
Draga gospa, mislim, da se bo odslej vaša družina zbirala ob
bolj
pametni zabavi.
Odgovarja Igor Lovišček
|
| Sveto pismo na internetu |
Kdor želi hitro najti določene dele svetega pisma, si lahko pomaga z objavo na naslovu:
http://www.biblija.net/biblija.cgi
SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE
 
|
| V KOLIKO JEZIKOV JE PREVEDENO SVETO PISMO? |
Pred več kot petimi stoletji je Johann Gutenberg izumil tiskarski stroj s premičnimi črkami in izdelal 1456 prvo tiskano knjigo v današnjem smislu te besede. To je bila latinska Biblija velikega formata. V Gutenbergovem času je bilo Sveto pismo prevedeno
le v 14 jezikov, vsi prevodi pa so bili rokopisni in zato dosegljivi le redkim izobražencem. Gutenbergov izum je povzročil pravo revolucijo: v 50 letih po izidu prve tiskane knjige so delovale tiskarne že v več kot 250 evropskih mestih! Prevajanje Svetega pisma v žive jezike je slabo stoletje za Gutenbergom spodbudil Martin Luter s svojim prevodom v nemščino 1545 in s pozivom, da mora biti Božja beseda dosegljiva vsakomur v njegovem jeziku. Organizirano pa so se tega lotili šele dobrih 250 let pozneje. Leta 1804 je bila v Londonu ustanovljena Britanska in inozemska svetopisemska družba (British and Foreign Bible Society), ki si je od začetka postavila za nalogo preskrbeti Sveto pismo čim več ljudem v njihovem jeziku. K tej veličastni zamisli jih je spodbudilo pomanjkanje Svetih pisem v Walesu in med zajetimi francoskimi vojaki. V naslednjih letih so bile tudi v drugih državah Zahodnega sveta ustanovljene svetopisemske družbe z enakim poslanstvom in število prevodov se je začelo strmo dvigati. Leta 1946 pa so bile ustanovljene Združene svetopisemske družbe (United Bible Societies).
V začetku devetnajstega stoletja je bilo Sveto pismo in druga svetopisemska literatura na voljo le v 68 jezikih. Danes so posamezna svetopisemska besedila na voljo v več kot 2.300 jezikih. To pomeni, da ima dobrih 90% svetovnega prebivalstva na voljo vsaj eno knjigo Svetega pisma v svojem jeziku. Še vedno pa je na svetu okrog 4.500 živih jezikov predvsem Afrika, Azija, J. Amerika), v katere ni bil preveden in natisnjen niti delček Svetega pisma. Združene svetopisemske družbe so si na svetovni skupščini leta 1996 zastavile cilj, da do leta 2010 zagotovijo:
• lažje razumljiv prevod Svetega pisma v vsak jezik, ki ga govori vsaj 500.000 ljudi,
• prevod Nove zaveze v vsak jezik, ki ga govori vsaj 250.000 ljudi,
• prevod ene svetopisemske knjige v jezik, ki ga govori vsaj 100.000 ljudi.
|
| Tudi internet ima svojega zavetnika |
Internet je postal neizmerni vir informacij, do katerih ima vsak dostop. Ni čudno, da nekateri internet primerjajo knjižnici z ogromno podatki. Zaradi tega so kot zavetnika interneta izbrali Izidorja Seviljskega (ok. 560-636). Njegovo delo, predvsem Etimologia (dvajset knjig obsegajoče delo, v katero je skušal strniti celotno znanje starega veka) je v nekem smislu predhodnica svetovnega spleta, saj je zbirka podatkov, ogromna knjižnica s številnimi informacijami, ki so bile med seboj povezane z nekakšnimi začetnimi prvinami danes tako razširjenega HTML jezika. |
|