Bilo je kak teden po prazniku Vseh svetih. Ko sem se vračala z Ljubljanskih žal, sem zavila mimogrede še na Navje. Iz zgodnjega otroštva se še spominjam cerkve Sv. Cirila in Metoda, zgrajene po Plečnikovih načrtih, kamor sva šli z mamo včasih tudi k sv. maši. Stala je tam, kjer je sedaj Gospodarsko razstavišče, še prej pa je bila tam stara baročna cerkvica Sv. Krištofa s pokopališčem. Plečnik je k stari cerkvici prizidal novo tako, da ju je spojil s trikotno strukturo, v katero je namestil kapelo Žalostne Matere božje. Skupaj z Baragovim semeniščem ( kasneje Akademski kolegij, Pionirski dom, Festivalna dvorana) je nastal lep kompleks na severu Ljubljane, ki je zaključeval ljubljansko os sever – jug od trnovskega kompleksa na jugu Ljubljane, ki ga tvorijo Trnovska cerkev, Trnovski most, nabrežja Gradaščice in Plečnikova rojstna hiša.

To je bil lep, zaključen prostor, ki je na žalost doživel leta 1958 grob poseg prenosa cerkve Sv. Cirila in Metoda na Kuzmičevo ulico, staro cerkvico pa so podrli. Zdi se mi, da si ta prostor od tega še vedno ni opomogel.

Od starega pokopališča je sedaj ostal park Navje.

...

...

Name naredi vedno močan vtis, ker je tam košček naše zgodovine. Tam so pokopani mnogi naši pomembni in izjemni ljudje: Valentin Vodnik, Josip Jurčič, Anton Aškerc, Fran Levstik, Josip Stritar, Anton Linhart, Matija Čop, Jernej Kopitar, družina Blasnik ( prva tiskarna ), župan Hradeczky, dr. Janez Bleiweis, Josef Ressel, Anton Korošec.....Zato se ga je prijelo tudi ime slovenski Panteon. Na koncu parka stojijo štirje čudoviti Plečnikovi stebri.

Park je bil dolgo časa precej zapuščen, šele leta 2001 je dobil zaščito kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Če imam čas, grem počasi od nagrobnika do nagrobnika. Tako sem ta dan naenkrat obstala pred nagrobnikom, ki je nosil komaj viden napis, ki pa se mi je takoj zdel znan. Karun. Pa ne, da je to naš trnovski župnik, pomislim. Nataknem si očala in s težavo res preberem - trnovski župnik. Napis je že skoraj izbrisan, groba nihče več ne obiskuje. Tudi od praznika Vseh svetnikov ni ostala nobena svečka. Spomnila sem se, da je bila sedanja trnovska cerkev sezidana ravno ob njegovem župnikovanju; prižgala sem mu svečko.

...

...

Doma sem pogledala v knjigo Trnovska župnija v Ljubljani, ki jo je spisal Ivan Vrhovnik leta 1933 in na strani 348 našla na kratko napisan njegov življenjepis.Moje ugotovitve so bile potrjene. Piše, da je bil pokopan pri Sv. Krištofu ob glavni poti na levi strani med duhovskimi grobovi, kjer stoji lep spomenik z napisom, ki ga je sestavil Luka Jeran ( duhovnik in misijonar, nekaj časa je deloval tudi v Trnovem – Jeranova ulica):

Tu čaka vstajenja visokočastiti gospod Frančišek Ks./* Karun / trnovski župnik, kn. – šk. duh. /svetovalec, lastnik zlatega / križca s krono za zasluge / i. dr., roj. dne 18. dec 1818 v Ljubljani / v mašnika posv. 23. dec. 1841 / od leta 1849 kaplan / in od leta 1854 župnik trnovski / umrl dne 5. dec. 1890.

Na podstavku:

Pravični pa bodo vekomaj živeli / in pri Gospodu je njih plačilo / in skrb za nje pri Najvišjem / Modr. 30, 16.

(* / označuje vrstice na nagrobniku) .

V knjigi na strani 385 pa je pod črto pripisano: Karunov nagrobnik se hrani sedaj v levem trnovskem žagradu.

Vendar je sedaj njegov nagrobnik zagotovo na Navju, kaj se je z njim vmes dogajalo, pa ne vem.

Vsekakor pa kliče po obnovi.

Marjeta Potočnik

...

Danes je velik praznik za nas trnovčane in tudi god Janeza Pogačnika. Janez: Vedno si se veselil tega praznika. Prepričan sem, da si tudi danes z nami.

Kot duhovnik si prinesel v Trnovo svežino pokonciljskega duha in jo oplemenitil z svojimi življenskimi izkušnjami. Na zunaj nisi dajal vtisa pretirane pobožnosti a si bil v svoji duši globoko veren in v srcu ponižen pred tistim, ki mu danes gotovo sediš ob strani. Žal si bil za nekatere cerkvene kroge preširok, da bi razumeli in izkoristili tvojo vlogo v slovenski cerkvi. Preprosto te nekateri za debelimi zidovi niso razumeli. Bog jim odpusti.

Kot kulturnik si imel sposobnost združiti najplemenitejše umetnike v Sloveniji in to ne glede na versko prepričanje. Ko si pri umetniku zaslutil, da se je približal neizrekljivemu z roko, besedo, glasom ali pisalom si mu podal roko in z njim sklepal nepozabna prijatelstva. Ta si večkrat nesebično delil tudi z nami trnovčani. Hvala ti za te plemenite in nepozabne trenutke prelepih dialogov.

Bil si gradbenik:gradbeništvo, kot tvoja prva življenska usmiritev ti je vedno pomagalo, da si se gradbenih obnov v cerkvi lotil temeljito in odgovorno. Temu priča tudi tvoj živ spomenik - današnja podoba trnovske Cerkve. Naredil si kompromis med starim in novim med že in še ne med končnim in neskončnim. Kako čutno si umestil že skoraj pozabljene Plečnikove umetnije v sam center sakralnega prostora. Prepričan sem, da ti bodo bodoči rodovi hvaležni.

Janez Pogačnik organizator: Nikoli nisi dajal občutka, da delaš sam ampak, da vsi delamo in ustvarjamo skupaj. Cela skupnost je živela skupaj za vsak projekt pa če je bil še tako nepomemben. Vendar kar je najpomembnejše- nikoli nisi prepusti stvari naklučju in si iz ozadja vedno vlekel poteze, da se je voz premaknil. Držal si se načela: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Liturgijo si naredil kratko, jedrnato in brez" blefiranja". Vsi ministrantje so vedeli, kje jim je mesto. Dokazal si, da lahko narediš kratko in jedrnato nedeljsko ali praznično mašo samo v primeru , če si nanjo absolutno pripravljen.

Bil si prekrasen pridigar. Kdo se ne spomni tvojih kratkih a kvalitetnih pridig, ki si jih vedno govoril na pamet in imel samo nekaj oprejemljivih točk. Spomnim se, kako si pred mašo na trnovskem vrtu še zadnjič premišljeval pridigo. Nisi nas moril z dolgoveznimi stavki, ki nepripravljene pridigarje popeljejo spet nazaj na pot, ki si jo začrtajo. Z izredno govorniško spretnostjo si znal združiti evangelij in današnji tu in sedaj. Vedno si v svojih govorih hodil po ostrini britve med sakralnim in profanim a si zdržal koncentracijo, da te ni zaneslo v eno ali drugo skrajnost. Začetek maše je bil tako točen, da so mnogi trnovčani nastavljali uro glede na začetek maše.

Bil si velik prijatelj: Večkrat si se kar sam najavil na kosilo in bil strah in trepet mnogih trnovskih gospodinj. Hrano in pijačo si skrbno izbiral a pri količinah nisi imel omejitve. Bil si tako sočen sogovornik, da te je bilo veselje poslušati. Ko si odšel od družinskega ognjišča si nam vedno pustil močan vtis.

Bil si zaveden Slovenec. Slovenijo in slovenski narod si tako ljubil , da si se večkrat izpostavljal že v času pred osamosvojitvijo. V trnovem si večkrat nudil zavetje takrat še preganjanim osamosvojiteljem. Zavedal si se, da samo tisti, ki resnično ljubi svoj narod lahko ljubi tudi narod tistih, ki jih je pot od drugod pripeljala v našo domovino. Trnovsko cerkev, kot verski, kulturni in narodno zavedni spomenik si naredil za vedno odprto vsem ljudem.

Lahko bi ti naštel še mnogo tvojih lepih lastnosti a bi se izneveril tvoji predstavi o dolžini govora.

Janez Pogačnik: nismo toliko žalostni, ker te ni več med nami, kot smo veseli in hvaležni, da si sploh kdaj bil. Bil si in boš za vedno zapisan v naših srcih

Ljubljana 24.06.2007

Primož Bulc

Zahvaljujoč družini Krečič lahko kot prvo na tem mestu predstavimo kapelico Srca Jezusovega, ki stoji na vrtu njihove hiše na Jeranovi 20. Z dovoljenjem gospe Cilke in gospoda Marka objavljamo tudi dokumente, ki dokazujejo zgodovinsko ozadje prve postavitve leta 1914, zahtevo prejšnjih oblasti za odstranitev in seveda ponovno postavitev leta 2005.

Takole je izgledala prvotna kapelica

Opis v knjigi Ivana Vrhovnika Trnovska župnija v Ljubljani (Ljubljana 1930)

in zahteva iz l. 1961 za odstranitev kapelice:

In končno načrti, dovoljenja in ponovna postavitev ter blagoslov leta 2005:

Tukaj se bodo nahajali opisi, versko in zgodovinsko ozadje in slike znamenj, ki se nahajajo v naši župniji: od najmlajšega, ki je postavljeno na vrtu družine Krečič, preko stare kapelice v Krakovem, znamenja na Mivki in ostalih. Kakšna fotografija in nekaj teksta bo Trnovčanom in ostalim bralcem približala objekte, mimo katerih vsak dan hodimo ali se vozimo, vendar jih še komaj opazimo, kaj šele, da bi se priporočili ali zahvalili svetniku, kateremu so posvečene. Če ima kdo morda zbrane kakšne podatke, bi zelo koristilo. Mail: info@trnovo.info