Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik
France Prešeren
Nadškof Jožef Pogačnik

Svete maše

trnovo

 

 

 
delavniki: 7:30; 19:00
nedelje med letom: 8:00; 10:00; 19:00

prazniki: 8:00; 15:30(DJK); 19:00
Dom Janeza Krstnika: sobota ob 15.00


Uradne ure:
ponedeljek, torek, sreda, petek
od 8:00 do 9:00 in od 18:00 do 18:45

Finžgarjeva galerija - novice

galerie-ka2Finžgarjeva galerija je majhen in prijeten prostor v katerm si lahko ogledate umetnost, ki povezuje človeka z Bogom. V galeriji vsak mesec odpremo novo razstavo slovenskih slikarjev, kiparjev, razstavo grafik, priredimo kratek koncert... tako že uveljavljenih avtorjev, kot tudi tistih, ki so novi, ki si še utirajo pot in prinašajo nov pogled na človeka in Boga. Poleg umetnosti pa prirejamo tudi predstavitev del in življenja že pokojnih umetnikov, arhitektov, pesnikov, pisateljev..., ki so bili tako ali drugače tesno povezani z Trnovim.

FG-NOVICE


Vsi sveti

Praznik vseh svetih bomo leto obhajali drugače kot običajno. Slovenski škofje so zato dali posebn priporočila

Letošnje molitve bodo boste lahko spremljali preko spleta:

Namesto v cerkvi Vseh svetih na Žalah bo tokrat molitev prestavljena na splet.
Povezava za ta večer: https://youtu.be/NaKEmxI6LYE

 

Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na "mrtve"

1. novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega.

So naši pokojni res mrtvi …

Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”.

Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa.

… ali živi?

Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12)

Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito.

 Vir: aleteia.org

Spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.